Članice in člani Častnega razsodišča Slovenskega komunikološkega društva so se odzvali na zapis v časopisu Dnevnik.
Pismo razsodišča je bilo v Dnevniku objavljeno 10. junija 2017, v nadaljevanju pa je objavljeno v celoti:
Univerza sprožila postopek za odvzem naziva profesorici Karmen Erjavec
V članku Univerza sprožila postopek za odvzem naziva profesorici Karmen Erjavec, 30.5.2017, je bila objavljena obrazložitev dejanj dr. Karmen Erjavec s strani odvetniške pisarne Nataše Pirc Musar, in sicer, da so nenavadnosti v njenih člankih posledica “načina interpretiranja v komunikologiji ”.
Člani Častnega razodišča Slovenskega komunikološkega društva želimo to trditev ovreči.
Raziskovalno delo na znanstvenem področju komunikologije se ne razlikuje od raziskovalnega dela na drugih družboslovnih in humanističnih področjih, v samem temelju pa tudi od vseh ostalih znanstvenih področij. Pri delu uporabljamo različne metodološke pristope in pripadajoča pravila in protokole, ki so skupni vsem družboslovnim in humanističnim področjem. Posebnih načinov interpretiranja, ki bi bili bistveno drugačni od ostalih področij, v komunikologiji ni.
Pri raziskovanju z uporabo poglobljenih intervjujev in fokusnih skupin morajo raziskovalci skrbeti za dobrobit tistih, ki jih intervjuvajo. To pomeni tudi ščitenje identitete intervjuvancev (razen v primeru njihovega osveščenega/informiranega pristanka), kar je še posebej pomembno v primeru raziskovanja ranljivih skupin ali kočljivih in kontroverznih tematik. Običajno se identiteto intervjuvancev pri predstavljanju rezultatov v znanstvenih člankih in drugih oblikah sporočanja ščiti s pripisovanjem psevdonimov. Če je potrebno, se lahko za varovanje vključenih oseb in njihovih osebnih podatkov prikrije tudi njihove značilnosti (delovno mesto ali funkcija, sestava družine, ipd.), na podlagi katerih bi lahko bili prepoznani (deduktivno razkrivanje). Vendar to ne pomeni, da izjavam lahko pripišemo poljuben kontekst ali poljubno identiteto intervjuvanca. V nekaterih primerih, kot je raziskovalno delo z mladoletnimi, je primeren ali potreben tudi pisni pristanek staršev.
Napake v znanstvenih člankih, na katere se nanašajo vprašanja novinarjev, niso le nenavadnosti, nedoslednosti ali način ščitenja identitete. Istim izjavam so v različnih člankih bile pripisane identitete tako, da so se skladale s cilji in rezultati raziskovanja, predstavljenimi v znanstvenem članku. Tako je enaka izjava enkrat pripadala hrvaškemu novinarju, drugič srbskemu intelektualcu; druga izjava enkrat srednješolskemu učitelju, drugič 17-letnemu dekletu. Gre za navedene izjave domnevnih intervjuvancev, ne za interpretacije teh izjav. Tako to niso in ne morejo biti posledice “načina interpretiranja v komunikologiji”, ampak so primeri ponarejanja podatkov in rezultatov raziskav ter zavajanja pri sporočanju teh rezultatov.
Članek predstavlja tudi sume ponarejanja podatkov raziskav posebej ranjive skupine – deklic, rojenih iz posilstev med vojno v BiH. Tudi v primeru, da bi dr. Erjavec hranila posnetke in transkripte intervjujev z njimi, bi njihova predložitev različnim odborom terjala globok premislek o etičnih implikacijah razkritja osebnih zgodb tako ranljive skupine posameznic. Podobno ranljiva skupina so mladoletni, s katerimi naj bi dr. Erjavec opravljala pogovore o spremljanju in dojemanju pornografije.
Častno razsodišče Slovenskega komunikološkega društva je 17.2.2017 soglasno izglasovalo izključitev dr. Karmen Erjavec iz društva zaradi globljih kršitev statuta društva, predvsem določil o dolžnosti uveljavljanja komunikacijske znanosti in varovanja ugleda društva. Za takšno odločitev nismo potrebovali prepisov ali posnetkov intervjujev, zadostovala je dokumentacija večih kršitev akademskih standardov, ki jih je zbrala Katedra za novinarstvo FDV s pregledom javno objavljenih znanstvenih člankov.
V dokumentaciji so navedeni jasni in nedvoumni primeri ponarejanja podatkov – pripisovanje izjav in podatkov različnim virom ter izmišljevanje podatkov – in zavajanja pri sporočanju rezultatov – podvajanje raziskovalnih rezultatov. Čeprav ni mogoče trditi za vse prikazane primere, je pri nekaterih (npr. fabriciranje intervjujev z novinarji in uredniki slovenskih medijev) jasno, da je šlo tudi za zavestno ravnanje in ne malomarnost. Kot zapisano v članku, nekaterih drugih sumov ni mogoče potrditi ali ovreči brez dokazov, ki bi jih lahko v vpogled ponudila le dr. Erjavec, in teh v odločanje nismo vključili. Kar pa je bilo potrjeno brez tega, je za nas izkazalo nespoštovanje dr. Erjavec do drugih članov društva, znanstvene skupnosti, javnosti in predvsem posameznikov, ki so bili vključeni v njene raziskave (ali je zanje tako trdila). Gre za temeljne postulate znanstvenega in raziskovalnega dela, s katerimi so osebe z dolgoletnim raziskovalnim delovanjem podrobno seznanjene in jih sprejemajo tudi z vsako znanstveno objavo posebej, saj jih predpostavljajo vse resne znanstvene revije.
Kje bodo postavile mejo sprejemljivega druge institucije, se odločajo na podlagi svojih pogledov na sorazmernost neetičnega ravnanja in posledic.
Člani častnega razsodišča Slovenskega komunikološkega društva: dr. Pika Založnik (predsednica), dr. Peter Sekloča (član), dr. Jernej Amon Prodnik (član razsodišča in predsednik društva).
