Statut (do 2021)

Statut je bil v veljavi do 13. oktobra 2021.

Na podlagi določil 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11), je občni zbor Slovenskega komunikološkega društva 4. oktobra 2018 sprejel

S T A T U T

SLOVENSKEGA KOMUNIKOLOŠKEGA DRUŠTVA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Slovensko komunikološko društvo je prostovoljno in nepridobitno združenje strokovnih, znanstvenoraziskovalnih in pedagoških delavcev/-k na področju komunikologije in drugih področij, ki se ukvarjajo s problemi družbenega komuniciranja, študentov/-k dodiplomskih, magistrskih in doktorskih programov, povezanimi s temi področji, ter poklicnih delavcev/-k s v komuniciranju, medijih in novinarstvu.

2. člen

Društvo ima ime Slovensko komunikološko društvo (v nadaljevanju: društvo) in deluje na območju Republike Slovenije in izven nje. Sedež je v Ljubljani, na naslovu Kardeljeva ploščad 5. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopnik društva je njegov/-a predsednik/-ca. Društvo ima svoj pečat, ki je ovalne oblike, s premerom 3 cm in z besedilom: »Slovensko komunikološko društvo, Ljubljana«. Kratko ime društva je Komunikološko društvo. Ime društva v angleškem jeziku je Slovenian Communication Association.

3. člen

Namen društva je spodbujanje in krepitev razvoja komunikologije kot znanstvenega in strokovnega področja. Društvo, ki na prostovoljni osnovi združuje člane/-ice, namen društva uresničuje z naslednjimi cilji:

  • spodbujanje in povezovanje strokovnega, znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela na področju komunikologije;
  • spodbujanje interdisciplinarnega in institucionalnega povezovanja komunikologije in drugih področij, ki se ukvarjajo s problemi družbenega komuniciranja;
  • povezovanje članov/-ic z območja Republike Slovenije in drugih držav in spodbujanje izmenjave delovnih dosežkov; – povezovanje društva s sorodnimi društvi in združenji na nacionalni in mednarodni ravni.

4. člen

Društvo uresničuje svoje cilje z naslednjimi dejavnostmi:

  • javno razpravlja o aktualnih vprašanjih, povezanih s področjem družbenega komuniciranja;
  • pripravlja dogodke ter strokovne in znanstvene publikacije o problemih komuniciranja, medijev in novinarstva;
  • daje pobude za interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost na nacionalni in mednarodni ravni;
  • se vključuje v razprave o raziskovalnih in izobraževalnih programih na področju komunikologije in drugih področjih, ki zadevajo družbeno komuniciranje;
  • podpira aktivno delovanje članov/-ic v nacionalnem in mednarodnem znanstvenem, strokovnem in poklicnem okolju.

5. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Društvo javnost delovanja zagotavlja z naslednjimi dejavnostmi:

  • člane/-ice in drugi/-e zainteresirani/-e so obveščeni/-e o načrtovanem in preteklem delu organov društva;
  • akti društva in drugi strateški dokumenti so dostopni na spletnem mestu društva;
  • zapisniki zasedanj organov društva so dostopni članom/-icam.

II. ČLANSTVO

6. člen

Član/-ica društva je lahko polnoletna in opravilno sposobna oseba, ki se ukvarja s problemi družbenega komuniciranja ter vprašanji razvoja znanstvenoraziskovalnega, izobraževalnega in poklicnega dela na področjih komuniciranja, medijev in novinarstva.

Član/-ica društva postane tisti/-a, ki prostovoljno sprejme Statut Slovenskega komunikološkega društva (v nadaljevanju statut) in Etični kodeks Slovenskega komunikološkega društva (v nadaljevanju etični kodeks) ter to potrdi s pisno pristopno izjavo, posreduje naslov elektronske pošte in plača letno članarino.

O sprejemu člana/-ice odloča izvršni odbor Slovenskega komunikološkega društva (v nadaljevanju izvršni odbor). Morebitne pritožbe na njegovo odločitev obravnava občni zbor, ki o njih tudi odloča.

Tisti/-e, ki niso državljani/-ke Republike Slovenije, postanejo člani/-ce pod istimi pogoji.

Društvo vodi evidenco članov/-ic v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

7. člen

Član/-ica društva ima naslednje pravice:

  • voli in je voljen/-a v organe društva;
  • sodeluje na občem zboru in odloča v skladu z njegovimi pristojnostmi;
  • je obveščen/-a o delu društva in se na to odziva;
  • daje predloge in pobude za delo društva ter sodeluje v dejavnostih društva;
  • kadar koli izstopi iz društva.

8. člen

Član/-ica društva ima naslednje dolžnosti:

  • plačuje članarino;
  • sodeluje v organih društva, v katerih ima mandat;
  • deluje v skladu s nalogami društva na podlagi svojega znanja in presoje;
  • spoštuje in izpolnjuje odločitve organov društva;
  • ravna v skladu s statutom in etičnim kodeksom.

9. člen

Članstvo preneha z izstopom, črtanjem iz evidence ali izključitvijo.

Član/-ica izstopi iz društva prostovoljno tako, da izvršnemu odboru izroči pisno izjavo o izstopu. Izstop in črtanje iz evidence društva potrdi izvršni odbor.

Črtanje člana/-ice iz evidence je upravičeno, ko se ta ne odziva na vabila društva in se ne vključuje v delo društva ali če ne plača članarine kljub pisnemu opozorilu. O črtanju člana/-ice iz evidence odloča izvršni odbor in to izvrši. Morebitne pritožbe na njegovo odločitev obravnava občni zbor, ki o njih tudi odloča.

Izključitev iz društva je upravičena, če član/-ica grobo krši določila statuta, etičnega kodeksa ali sklepov organov društva. Izključitev člana/-ice iz društva na predlog Častnega razsodišča Slovenskega komunikološkega društva (v nadaljevanju častno razsodišče). Morebitne pritožbe na njegovo odločitev obravnava občni zbor, ki o njih tudi odloča. Izključeni/-a član/-ica se ne more ponovno včlaniti v društvo.

III. UPRAVLJANJE DRUŠTVA

10. člen

Organi društva so:

  • obči zbor;
  • izvršni odbor;
  • nadzorni odbor;
  • častno razsodišče.

Mandatna doba organov društva je dve leti. Člani/-ce društva se lahko združujejo v sekcije, ki so dejavne organizacijske enote in katerih oblikovanje, delo in prenehanje ureja Pravilnik Slovenskega komunikološkega društva o sekcijah.

OBČNI ZBOR

11. člen

Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge organe. Sestavljajo ga vsi/-e člani/-ce društva.

12. člen

Občni zbor je reden in izreden. Redni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat letno. Izredni občni zbor se sklicuje po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov/-ic društva. Izredni občni zbor sklepa le o stvari, za katero je sklican.

Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku enega meseca po prejetju zahteve. Če tega ne stori, lahko izredni zbor skliče polovica članov/-ic društva.

Sklic občnega zbora mora biti objavljen z dnevnim redom najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklican, in nanj morajo biti povabljeni vsi/-e člani/-ce društva. Člani/-ce so na občni zbor vabljeni/-e po elektronski pošti, prek katere prejmejo tudi dnevni red občnega zbora.

13. člen

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov/-ic.

Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se ga prestavi za teden dni, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj deset članov/-ic.

14. člen

Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov/-ic. Sklepe o spremembi pravil ali o prenehanju delovanja društva se sprejema z glasovi najmanj dve tretjine navzočih članov/-ic, pri čemer se mora občnega zbora udeležiti najmanj polovica vseh članov/-ic. Način glasovanja določi zbor. Če se glasuje o razrešitvi organov društva, o tem ne morejo glasovati člani/-ce teh organov.

15. člen

Občni zbor odpre predsednik/-ca društva in ga vodi. Če se na občnem zboru voli predsednika/-co in/ali izvršni odbor, občni zbor izvoli delovno predsedstvo. Občni zbor v tem primeru izvoli volilno komisijo in po potrebi tudi druge komisije. Vsak občni zbor na predlog predsednika/-ice izvoli zapisnikarja/-čarka in dva/-e overitelja/-ci zapisnika.

16. člen

Občni zbor:

  • sklepa o dnevnem redu;
  • sprejema statut, etični kodeks in druge akte društva ter določa o njihovih spremembah in dopolnitvah;
  • predlaga smernice za delo društva ter delovni program;
  • razpravlja o delu in poročilu izvršnega odbora in nadzornega odbora;
  • voli in razrešuje predsednika/-ico društva, člane/-ice izvršnega odbora ter člane/-ice in predsednika/-ice nadzornega odbora in častnega razsodišča;
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun;
  • določa oblike društvenega povezovanja na nacionalni in mednarodni ravni;
  • razpravlja o predlogih in pobudah, ki so pomembni za delovanje društva;
  • rešuje pritožbe na odločitve izvršnega odbora in častnega razsodišča;
  • odloča o sklepu izvršnega odbora o višini članarine.

17. člen

O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik/-ica društva ali predsednik/-ica delovnega predsedstva, oba/-e overitelja/-ici zapisnika in zapisnikar/-čarka.

VOLITVE ORGANOV

18. člen

Volitve predsednika/-ce in organov društva se razpišejo najkasneje en mesec pred potekom mandata oziroma mandatov. Razpiše jih predsednik/-ica društva in pozove k vložitvi kandidatur. Predsednik/-ca ob tem določi datum občnega zbora, ki mora biti pred potekom mandata predsednika/-ce oziroma mandatov organov društva.

19. člen

Kandidaturo za predsednika/-co in organe društva lahko vloži vsak član/-ica društva. Vloži jo tako, da kandidaturo v pisni obliki pošljejo predsedniku/-ci društva vsaj teden pred razpisanim občnim zborom. Kandidat/-ka za predsednika/-co mora ob predložitvi kandidature poslati tudi načrt dela za mandatno obdobje.

20. člen

Volitve so tajne in potekajo v skladu z določili delovanja občnega zbora, kot jih opredeljuje ta statut.

IZVRŠNI ODBOR

21. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora in ima 5 članov/-ic. Izvršni odbor vodi predsednik/-ica društva. Iz svojih vrst izvršni odbor voli tajnika/-ico in blagajnika/-čarko. Izvršni odbor ima tudi podpredsednika/-co, ki nadomešča predsednika/-co v odsotnosti.

Izvršni odbor sprejema veljavne sklepe ob prisotnosti vseh članov/-ic, če zanje glasuje najmanj polovica njegovih članov/-ic.

22. člen

Predsednik/-ica društva vodi in predstavlja društvo, pri čemer je odgovoren/-a občnemu zboru in opravlja naslednje naloge:

  • sklicuje in vodi seje izvršnega odbora;
  • je finančni odredbodajalec/-ka;
  • zastopa društvo v zunanjih odnosih;
  • podpisuje listine in dokumente društva.

Mandat predsednika traja 2 leti. Posameznik/-ica je lahko predsednik/-ica društva največ dva mandata zapored.

23. člen

Izvršni odbor, ki je odgovoren občnemu zboru, opravlja naslednje naloge:

  • vodi delo društva po statutu, etičnem kodeksu in sklepih občnega zbora;
  • predstavlja društvo v stikih navzven;
  • koordinira sodelovanje društva z drugimi združenji, ustanovami in organizacijami;
  • sklicuje redne in izredne občne zbore;
  • vodi administrativno delo in skrbi za evidenco članov/-ic;
  • vodi materialno in finančno poslovanje društva.

NADZORNI ODBOR

24. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov/-ic, ki jih občni zbor izvoli za dobo dveh let. Nadzorni odbor iz svoje sredine izvoli predsednika/-ico.

Člani/-ce nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani/-ce izvršnega odbora ali častnega razsodišča. Lahko se udeležujejo sej izvršnega odbora, a so na njih brez pravice odločanja.

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi/-e tri/-je člani in če zanje glasujeta vsaj dva/-e člana/-ice.

25. člen

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo izvršnega odbora ter nadzoruje finančno in materialno poslovanje društva.

Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru, ki mu mora pisno poročati enkrat letno.

ČASTNO RAZSODIŠČE

26. člen

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh članov/-ic, ki jih voli občni zbor za dobo dveh let. Predsednika/-co izvolijo člani/-ce častnega razsodišča iz svoje sredine.

Članstvo v častnem razsodišču ni združljivo s članstvom v izvršnem in nadzornem odboru.

Častno razsodišče je sklepčno le v polni sestavi in sklepe sprejema soglasno. V primeru, da častno razsodišče sklepa ne more sprejeti soglasno, odločanje o sklepu prenese na občni zbor. Častno razsodišče lahko v tem primeru občnemu zboru poda predlog ali več predlogov sklepa.

27. člen

Častno razsodišče obravnava disciplinske prekrške članov/-ic na podlagi etičnega kodeksa društva. Na tej podlagi lahko izreka naslednje ukrepe: opomin, javni opomin ali izključitev.

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje nespoštovanje statuta, etičnega kodeksa ali sklepov organov društva.

28. člen

Častno razsodišče razsoja v primeru suma disciplinskega prekrška člana/-ice društva. Postopek se začne na podlagi obrazloženega pisnega predloga. Predlog za pričetek postopka lahko poda vsak/-a član/-ica društva. Predlog za pričetek postopka lahko na podlagi določil v etičnem kodeksu ali statutu poda tudi oseba, ki ni član/-ica društva.

Častno razsodišče o pričetku postopka ločeno pisno obvesti predlagatelja/-ico postopka in člana/-ico, ki ga/jo postopek zadeva. Obravnavani/-a član/-ica ima pravico, da se na disciplinski postopek pisno odzove. Častno razsodišče lahko za pojasnila pozove tudi obravnavanega/-no člana/-ico.

V primeru, da častno razsodišče po obravnavi predloga ugotovi, da je predlog neutemeljen, ga zavrne in o tem pisno obvesti predlagatelja/-ico. Predlagatelja/-ico lahko v tem primeru pozove, da predlog dopolni.

Pritožbe na odločitve častnega razsodišča obravnava občni zbor, če so podane najpozneje v 30 dneh od odločitve častnega razsodišča. Občni zbor o pritožbah tudi odloča. Odločitev občnega zbora je končna.

IV. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

29. člen

Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino in prispevki donatorjev/-ic, iz javnih sredstev, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porablja za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitnih dejavnosti, določenih s tem statutom.

30. člen

Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil društva, ugotavljanje in obravnavanje presežka prihodkov in presežka dohodkov ter priznavanje in vrednotenje bilančnih postavk društvo vodi po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe, in v skladu z računovodskimi standardi za društva (standard 33).

31. člen

Društvo finančno posluje prek tekočega računa pri pooblaščeni finančni instituciji.

Finančno poslovanje društva vodi blagajnik/-čarka, ki o finančnem poslovanju poroča izvršnemu odboru.

Finančne in materialne listine podpisujeta blagajnik/-čarka in predsednik/-ca društva.

Izvršni odbor je o finančnem poslovanju društva obvešča članstvo in javnost o vseh virih dohodkov, o njihovi višini in namenu poslovanja.

32. člen

Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.

V. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

Društvo preneha z odločitvijo občnega zbora, s spojitvijo z drugimi društvi, s stečajem ali z odločbo pristojnega državnega organa.

34. člen

V primeru prenehanja društva se premoženje društva po poravnavi vseh obveznosti društva prenese na drugo V primeru prenehanja društva se premoženje društva po poravnavi vseh obveznosti društva izroči sorodnemu društvu, ki ga ob sprejemu sklepa o prenehanju društva določi obči zbor, ali lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

35. člen

V skladu s statutom ima društvo naslednje akte:

  • Pravilnik Slovenskega komunikološkega društva o članarini;
  • Etični kodeks Slovenskega komunikološkega društva;
  • Pravilnik Slovenskega komunikološkega društva o sekcijah.

36. člen

Ta statut prične veljati 15 dni po sprejemu na občem zboru.

dr. Jernej Amon Prodnik

predsednik Slovenskega komunikološkega društva